[ Pobierz całość w formacie PDF ]

na gospodovo vabilo, ali tu je vse tako ãudno, nepojmljivo
nekako  «
69
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
»Da!« je odgovarjal Rupnik. »Nekako ãudno je, nekako
nepojmljivo! Ali izvolite se nalesti jetike in, dragi moj, garan-
tiram, da vam ne bo niã veã ãudno in da vam bo vse pojm-
ljivo. Blagovolite se nagniti malo bliÏe! Iz mene mar0 irajo ba-
cili kakor cesarska vojska in mogoãe je, da se vam posreãi
priti s tem ali onim v dotiko in da se razvije med vama maj-
hen dvobojãek.«
Priãel je zopet ka0 ljati, vstal je, se pripogibal k tlom in v
prsih mu je 0 umelo. Med presledki je razlagal s slabim in hri-
pavim glasom: »To znotraj, to buãanje, to je cesarska godba,
a armada mar0 ira pred njo   «
»On ni vedno tak!« je pravila gospa. »On je blag, on je na-
ravnost mil ãlovek. Meni je  kakor oãe!«
Ka0 elj je zopet minil, oblekli so suknje, plaãali in od0 li. Po-
slavljati so se priãeli pred vrati. Pu0 nik je dejal: »Kakor je bilo
vse to ãudno, ali verjemite mi, meni je bilo drago, gospa!« In
k njej bliÏe se je sklonil in ji dejal: »Jaz sem vas Ïe nekoã vi-
del: v sanjah!«
Îenska se jenasmejala in rekla soprogu: »Ali ne bi gospo-
da povabila, da naju enkrat obi0 ãe v stanovanju? Danes smo
vsi tako, onstran resnobe, ali takrat bi se pomenili kaj pamet-
nega!«
»Poãakajmo toliko, da se 0 e jaz prej preselim!« je svetoval
soprog in vlekel zopet ovratnik nekam gor prek u0 es.
»Ali kam se preselite?« je vpra0 al Pu0 nik.
»Na drugi svet!« je odvrnil mirno Rupnik.
»Danes ni niã Ï njim!« je rekla Ïena, ga prijela pod pazdu-
ho in ponudila Pu0 niku roko. »Lahko noã, gospod, in na svi-
denje!«
»Na svidenje!« je poudaril Pu0 nik in ko se je Ïe oddaljil, je
70
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
pribrnel za njim hripavi Rupnikov glas: »Na svidenje v ne-
be0 kem kraljestvu!«
Zima je bila v deÏeli, po mestu gosta megla, iz katere so
gledale luãi kakor tleãe oglje iz praha in pepela. Redkokje je
zvenel samoten korak, tuintam so se svetila okna noãne ka-
varne in nekje pod meglo je enakomerno po0 umevala deroãa
reka.
Doma je sedel Pu0 nik na razgrnjeno posteljo, uprl ob kole-
na komolce in poloÏil v dlani glavo, gledal enakomerno pred-
se v temo in se nenadoma razveselil zavesti, da 0 e ni star veã
kakor trideset let. âudni bolnik, njegova lepa Ïena, svit ka-
varni0 kih luãi, vse se mu je pletlo pred oãmi in ãez vse to je
plavalo veselje, da 0 e ni star veã kakor trideset let. Kaj bo 0 e
uãakal, kaj bo 0 e uãakal?
Legel je v jutranjih urah in v sanjah je videl zopet Ïensko z
mokrimi, nekako ginjenimi oãmi. To je bila prav tista, ki jo je
Ïe videl nekoã v sanjah in je sedel z njo nocoj v kavarni.
II
Ob 0 estih, ko so se iztekle ure njegovega uradovanja, je pri0 el
v kavarno in ãital veãerne liste. Zatopljen v branje dnevnih
novic je zaãul nenadoma znano ka0 ljanje, vstal izza mize, sto-
pil proti sredi in pogledal po spodnjem koncu kavarne, od
koder je prihajalo. Zagledal je Rupnika, sedeãega na rdeãi
zofi ob oknu, podpirajoãega z velo in suho desnico ãelo, hro-
peãega in ka0 ljajoãega in s pove0 eno, ãudno veliko, 0 tirioglato
in naprej 0 trleão suho in ko0 ãeno brado. Popravil je suknjiã,
71
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
0 el je nazaj k svoji mizi, izpil stoje ostanek melanÏe iz pisane
skodelice, 0 e malo pomi0 ljal, poravnal obleko in se napotil k
Rupniku.
V spodnjem koncu kavarne so gostje kvartali in pri tem
veãkrat kriãali in se prepirali. Rupnik je sedel za tremi zase-
denimi mizami ob velikem oknu in se oziral s svojimi vode-
nimi in brezizraznimi oãmi nekam na ulico, ki je tekla mimo,
na reko, ki je 0 umela onstran nje in na visoke Ïolte hi0 e, ki so
stale na nasprotnem bregu. Ko je zaãul Pu0 nikov glas, se je
obrnil in rekel: »A  vi ste to! Pu0 nik ali Su0 nik ali kako se
vam pravi! Vpra0 ate, ãe se lahko usedete. âe bi hotel, vam bi
ne mogel kaj takega prepovedati. Na prazen prostor lahko
tukaj vsakdo sede. Kar dajte torej!«
»Vi se me gotovo 0 e spominjate!« je priãel uradnik in se-
del.
»Oh  « je vzkliknil Rupnik in pri tem teÏko dihal. »S kako
ljubeznijo, s kako ljubeznijo! Lahko si mislite, kako me vse v
Ïivljenju veseli in 0 e posebej kaj takega, kakor je sreãanje z
vami!«
»Zagotavljam vas,« se je zavzel Pu0 nik z rahlim nasme-
hom, »zagotavljam vas, moj namen ni zloben, sploh ne vem,
ãe se lahko govori tu o namenu, po mojih mislih   «
»Vi me hoãete zaplesti v nekake misli, govorite o nekakih
namenih, ali jaz nimam zdaj za to veã ãasa, da bi se zapletal
v va0 e misli in se peãal z va0 imi nameni.«
Na kamenito mizico je bolj padla kakor sedla zakasnela
ve0 ãa, lezla okorno in poãasi dalje in vztrepetavala s krili.
Rupnik je razprl ko0 ãeno dlan, obmiroval z njo za hip v zra-
ku, udaril po ve0 ãi in jo zmeãkal. Pogledal je uradnika in ga
vpra0 al: »Ali ste videli?«
72
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
»To je ostudno!« je rekel uradnik in Rupnik se je zakroho-
tal, zaka0 ljal z rezkim in ostrim glasom in govoril: »Z nami,
ljudmi, je ravno tako kakor s to ve0 ão. Pride usoda in udari po
nas, ali 0 e ne veste tega? Nad mano morda, ko leÏem v pos-
teljo ali pojdem ãez sobo, raztegne smrt svojo dlan in lopi po
ãrepinji. Lop! In konec bo!«
»Va0 a milostiva gospa soproga je izvolila sinoãi povedati,
da ste vi samo vãasih taki, tako rekoã prepirljivi, rekel bi ci-
niãni & « je dejal Pu0 nik.
»Îenska laÏe!« se je zasmejal bolnik. »Ali vi 0 e niste tega
spoznali? Vi mi imponirate s svojo sreão! Dovolite mi pre-
drzno vpra0 anje, ali niste vi tudi socialist, takole kr0 ãanski so-
cialist? Oh!«
»Sem socialist, a ne ravno kr0 ãanski!« je rekel uradnik.
»No, to je vseeno, to je vseeno!« je zatrjeval Rupnik. »Za-
kaj vse skupaj je fraza, sama fraza! Bogati ljudje imajo posest-
va, premoÏenje, vsega dovolj, a reveÏi dana0 njih ãasov ima-
jo svoj blagi socializem! Ko bi meni rekel premoÏen gospod,
da je socialist, bi ga udaril po ustih! Pri moji veri, verujte mi
to!«
»Ali ne greste malo predaleã?« je vpra0 al prijazno uradnik.
»Ne!« je zatrdil Rupnik. »Nikakor! Poglejte, kako ti ljudje
okoli mene kadijo, kako palijo cigare in cigarete, kako vleãejo
iz njih dim in puhajo kakor stroji! Kaj mislite, da me niso vi-
deli, ko sem vstopil, ali ko so oni vstopili, kaj mislite, da ne
vedo, kako je z menoj in da bi raj0 i prena0 al, da bi mi kdo
koÏo narezaval, kakor pa da sedim v dimu in da se kadim ka-
kor stara svinjska gnjat.  Vi bi morali ãutiti to, samo en hip
obãutiti in takoj bi vedeli, kak0 en je socialni duh, kaka preva-
ra sedanjost  «
73
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA [ Pobierz całość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • alwayshope.keep.pl

    •